Primorski antifašizem in tigrovstvo, najboljši »izvozni artikel« Slovenije v EU – odgovor na tri kritike

Delo, 5. septembra

Na mojo kratko polemiko z g. Vilijem Kovačičem so se odzvali kar trije bralci Dela.

Ker imajo dame prednost, najprej odgovarjam g. Ivi Pavlin Žurman iz Solkana, ki se je mimogrede dotaknila tudi mojega pisma. Pri tem je pritrdila moji ugotovitvi, da na Mali gori ni šlo za nobeno »oboroženo akcijo tigrovcev«, temveč za »spopad« nebudne trojke tigrovcev, ki so jo orožniki in karabinjerji zalotili pri jutranjem spanju, saj sploh niso postavile straže (Zelenov spremljevalec Jošt Godnič je pozneje dejal, da se to ne bi zgodilo, če bi bil prisoten ob svojem vodju). Drugo, ne bo držalo, da jaz »ne verjamem v izdajstvo Tekavca«, temveč ne verjamem v način same prijave »indoktriniranega komunista« Filipa Tekavca, ki je po izjavi sina Bruna Tekavca pisno prijavo vrgel pred karabinjersko postajo v Ribnici, saj ne vemo, ali so jo karabinjerji sploh našli in prebrali! Nobene smole nisem zagrešil ob »dokazovanju« samomora Danila Zelena in Ferdinanda Kravanje, saj sem povzel prav pripovedovanje Kravanje in Toneta Majnika v partizanih, kar gospa verjetno ni prebrala. Ostale primerjave niso primerne, pa jih raje prepustimo zgodovinarjem.

Ker se mi tovariš Bruno Tekavec direktno obrača v svojem odgovoru, mu moram pač povedati, da nisem noben »general JNA« (to je bil najvišji čin v vojnem času), temveč le generalmajor v pokoju (od septembra 1990 na lastno zahtevo). Nikjer nisem trdil da je »lažnivec« – napisal sem: »Povsem smešen in nenavaden pa je način »izdaje«, ki ga je sin Bruno pripisal očetu in materi – pismo (tudi v italijanščini) je bilo vrženo pred karabinjersko postajo v Ribnici (če so ga seveda pobrali)«. Vaš »dokaz« (o spopadu na Mali gori naslednje dne) ni utemeljen, saj so Italijani in orožniki dobro »pokrivali« tigrovca Toneta Majnika v Ribnici, prisluškovali pa so tudi telefonu družine Zelena v Ljubljani. V spominski literaturi je kot »izdajalec« največkrat omenjen orožnik Jože Pišorn (verjetno je imel številne ovaduhe, tudi med raubšici), ki je tudi sodeloval v tem spopadu. Vi ste vehementno kot izdajalca razglasili lastnega očeta, kar je bilo mnogim, pa tudi meni, nenavadno. Ker sem Vašega očeta poznal kot častnika JLA (nikoli ni bil komandant divizije), sem samo pogledal v google in dostopen seznam spomeničarjev, kjer jasno piše, da ni imel kartoteke v arhivu CK ZKS! Nikjer pa nisem navajal »veliko bolj smešne in nemogoče navedbe« o »komunističnem dosjeju Filipa Tekavca« – Vašega očeta, ker ga nisem iskal! Vabilu, da pridem k Vam na dom, kjer mi boste pokazali vire, ki so meni nedostopni, se ne bom odzval, saj menim, da če imate kopije partijskih dokumentov, ki so arhivsko registrirani in dokazujejo, da je bil Vaš pokojni oče maja 1941 res član KP Slovenije, to javno objavite! Osebno nisem napisal nič netočnega niti žaljivega, zato se Vam nimam potrebe opravičevati, še najmanj pa imate Vi pravico, da pričakujete od mene, da se opravičim vsem tigrovcem! Namreč, o Danilu Zelenu kot vojaškem vodju TIGR-a in rezervnem (obveščevalnem) častniku VKJ sem na svoji spletni strani napisal kar nekaj pozitivnih prispevkov. Bil je prva žrtev italijanskih fašistov v nekdanji Ljubljanski pokrajini, ne pa tudi v Sloveniji. To je bil pripadnik Sokola v Gornji Radgoni 7. aprila 1941, da ne omenjam mariborskih skojevcev in sokolov! Obiščite mojo domeno o vojakih in vohunih!

Tovariš Vili Kovačič! Nobene moje navedbe niste argumentirano ovrgli, zato je nadaljnja polemika odveč! Novo je morda samo to, da pozabljate na poseben sporazum med KPI in KPS. Znani tigrovski kronist Vid Vremec je v knjigi o drugem tržaškem procesu zapisal naslednje: »Na Primorskem je bilo delovanje OF bolj uspešno kot pa v drugih predelih Slovenije. Boj proti italijanskemu fašizmu je združeval vse sile pod eno zastavo. Pomembna je bila tudi okoliščina, da sta se CK KPJ in CK KPI, s pristankom kominterne, dogovorila, da naj NOG deluje tudi onstran meje. Poseben dogovor sta o tem dosegla Edvard Kardelj in Umberto Massola – Quinto, član CK KPI.« Zato malo pobrskajte po tigrovski literaturi!

Z veseljem pričakujem napovedani obisk. Z Vami lahko pride tudi tovariš Bruno Tekavec! S seboj naj seveda prinese partijske dokumente iz arhiva CK ZKS, ki jih jaz »nisem našel« (saj jih nisem niti iskal)! Skupaj si jih bomo ogledali! Če so dokumenti arhivsko označeni ali notarsko overjeni kot primarni zgodovinski viri, se bomo pomenili o vseh problemih in dilemah, ki se tičejo Danila Zelena kot rezervnega (obveščevalnega) častnika VKJ in tudi tajnega sodelavca vojaške obveščevalne službe VKJ kakor tudi britanskega IS in SOE. Za nevojaška vprašanja TIGR-a pa nisem kompetenten strokovnjak niti sogovornik!

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Ljubljana
Strani so avtorsko zaščitene © 2014 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.

Avtorji: Kupi.si