1944. Trst. Umor. Kdo ga je zagrešil?

Delo, 10. novembra

Pričakoval sem, da se bo na moje pismo bralcem Delove Sobotne priloge oglasila tudi Alenka Puhar, nisem pa računal, da se bo v svojem hudovanju spozabila in me »napadla« z žaljivimi izrazi kot generala, ki »hruli« in »lomasti«. Očitno ji grem na živce kot general, saj se kar nekajkrat spotakne tudi ob moj življenjski poklic. Poleg tega si je privoščila nekaj apriornih trditev, ki jih ne more dokazati.

123
Martin Brecelj, Anatomija političnega zločina Mladika, Trst, 2016

Prav gotovo je, da sem za umor v ulici Rossetti 31 izvedel od pokojnega znanca in skesanega oznovca Zdenka Zavadlava, torej davno pred »argentinskim« v. d. zgodovinarjem Marjanom Brecljem, kakor se je sam predstavil, pa vendarle o tem nisem dajal nobenih »strogih sodb«! Na svoji domeni septembra letos, še pred izidom Brecljeve knjige, sem le objavil mnenje svojega prijatelja Ravela Kodriča iz Trsta, ki zadevo bolje pozna od mene.

Kdo se je bolj osmešil v najinem »spopadu«, naj presodijo bralci. Upam, da bodo pri tem ugotovili, da Alenka Puhar sploh ni odgovorila na bistveni del mojega pisma – skonstruiran umor v ulici Rossetti 31 na osnovi izjave anonimne priče akademika dr. Jožeta Pirjevca, tudi mojega znanca, temveč je ¾ svojega odgovora namenila polemiki z Jožetom Vidicem o njegovih »črnorokcih«. Jaz sem ga omenil samo mimogrede! Namreč, čvrsto stojim na stališču, da brez kriminalistične preiskave in sodne odločbe nikomur ni mogoče naprtiti umora! Puharjeva pa nič o tem!

Je pa Alenka Puhar vseeno priznala, da imam morda prav, ko sem zapisal, da Brecelj ni pregledal edino arhiva SS-generala Globocnika, saj je pri njem v Trstu v tistem času služboval domobranski poročnik Izidor Martinjak – Dore s skupino »specialcev«, ki jih je tja poslal general Rupnik. Predvidevam, da ni šlo za turistični obisk …
Osebno me ne moti, da je Puharjeva kar dvakrat predstavljala Brecljevo knjigo po Sloveniji, bi pa bilo zanimivo slišati, ali je šlo za prijateljsko gesto ali kaj drugega. Namreč, če nisem površno prebiral članek novinarke Leilerjeve, potem je Puharjeva na uvodni predstavitvi napovedala, da zdaj »s to knjigo prvič jasno tudi v Sloveniji govorimo, da so tržaški umor izvedli komunisti in ne njihovi nasprotniki«. Skupaj z izjavo mag. Renata Podbersiča, tudi mojega znanca, da so partizani za rapalsko mejo likvidirali tisoč žrtev, gre verjetno za pisanje nove protipartizanske zgodovine!

Ne gre za nobeno sprenevedanje! Čakam, kdo bo prvi predlagal, da domobrance zamenjamo s partizani, pa tudi, da se generalu Rupniku postavi spomenik sredi bele Ljubljane!

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju,
Ljubljana
Strani so avtorsko zaščitene © 2014 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.

Avtorji: Kupi.si